4. sep. 2010

Incredible India: Brezcasnost

Na nasi ljubi Zemlji so se vedno vasice za katere se nam (evropsko hitecim) zdi, da so obstale v casu in najbrz so nam ravno zato tako pri srcu. V dneh, ko ni pouka - med vikendi in recimo to sredo, ko so Indijci praznovali rojstni dan boga Krisne - gremo na obisk k tem ali onim Anupovim sorodnikom.
Sredin izlet v Mograhat
Seveda smo sli najprej na vlak. Z vsako postajo se mestni vrvez oddaljuje, pokrajina pa vedno bolj sije v zelenih odtenkih ... Rizeva polja, palme ... in majhne vasice, v katerih le redkokdaj vidijo belega cloveka. Po pol ure hoje od zeleznice po vaski "cesti" (kjer res nisem zasledila avtomobila:) smo prisli k Anupovi babici. Skupaj s sinovi in njihovimi druzinami zivi na robu vasice, ob ribniku in rizevih poljih, ki segajo v neskoncnost. Sedeli smo pred eno od blatnih hisk, pili caj, jedli muri (to je tak napihnjen riz ... podoben tistim cokoladnim kosmicem za zajtrk) in se pogovarjali. No, seveda nisem kaj dosti razumela ... Po obcasnem prevodu: stare zenice je seveda zanimalo, koliko sem stara, kaj sploh delam tu, ce sem ze porocena, kako pri nas izgleda poroka ... Ja, pri nas se mladi kar sami zmenimo in odlocimo, tu pa so dogovorjene poroke se zelo aktualne.
No, po posedanju smo sli se malo po vasi. Zivali imajo tu kar prosto. Med hiskami se sprehajajo (svete) krave, koze, psi polezavajo v senci, kokosi raziskujejo odpadke, goske se hladijo v ribnikih - pa tudi domacini se kopajo, ribarijo, pomivajo posodo, perejo ... In vse je tako umirjeno :)

Nekaj obrazov.




Ste ze jedli domac kokos? Taksnega iz palme za hiso? No, to vam res privoscim. Sadje v svojih originalnih okoljih je res najslajse - ananas, mango, banane ...
So pa kokosi zelo osebni - vsak oreh ima namrec obraz :)
Taler bora je pa ena super sladica. Kroglice so narejene iz tala (sadez, ki je zrel v tem casu) in gresu podobne kase ali pa kokosove moke. Ocvrte ... se tople so najboljse!
Tako, da se vam malo pocedijo sline ... no, ampak riza mi pa najbrz ne zavidate :)

3 komentarji:

  1. Tamara, resnično zelo lepi portreti. In upam, da bom tudi sama en dan okusila tole indijsko sladico.
    Njam!
    Bodi lepo!

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala, Iva. Indija je prijazna do objektiva :D Sladica je pa res bozanska in ti mocno privoscim, da bi jo enkrat okusila!

    OdgovoriIzbriši
  3. Sem nadoknadila vse blogovske vpise do 12.9. :) Se jih je pa že nabralo. :) Fotke so naravnost fantastične! Obema z L. želim še naprej lepo doživljanje Indije (in brez izgubljanja prtljage nazaj grede). :)

    OdgovoriIzbriši