"There is nothing to stop me,from getting lost,anywhere at all,if only I make a wish in my mind.So I open the wings of my song,I go beyond the stony wilderness of fairy tales,I lose my way and reach some far away place,where silence reigns.I get to know the “Champa” flower in “Parul” groveall in my own mind.There is nothing to stop me,from getting lost,anywhere at all,when the wings of my songs are afloat.As the sun sets in the horizon,when masses of clouds look like flowers in the sky,I float away somewhere far off.And in my mind,I burst open the closed door, of a fairy tale home."(Rabindranath Tagore)
Čez par dni se bo začelo zares. Premiki, daljši in krajši. Malo do Obale, potem pa kakšen pas proti vzhodu, in še kakšnega dlje, naprej proti jugovzhodu. Do jeseni.
Karte so kupljene, malenkosti se še urejajo, seznami "nujnonepozabi" stvari se daljšajo ...
Pred mano so nove naloge, izzivi, poznanstva. Dolgčas mi ne bo.
A preden grem, moram dokončati projekte, izpolniti obljube - da bo "nahrbtnik" lažji. Zato tudi malo mrka na blogu ... Pride še kakšna poročna objava, potem pa (če bo vse po sreči) blog dobi potopisni pridih.
Naj vas morje boža in vetrič hladi :)
Za mano je nepozaben teden, ki sem ga preživela na letovanju Biserov. S super ekipo animatorjev smo polepšali počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Čeprav so družinske zgodbe, ki jih življenje piše tem otrokom zelo žalostne, smeha, razposajenosti in iskric v očeh ni manjkalo.
