12. dec. 2012

Večer, preden nas je zasnežilo






If we take care of the moments, the years will take care of themselves.
(Maria Edgeworth)

Ana, vse najboljše!

1. dec. 2012

Akt





Curve: The loveliest distance between two points. (Mae West)


23. nov. 2012

7 po 7


Ljudje smo družabna bitja. Pa tudi lačna in žejna. Jemo in pijemo večkrat na dan, obroki veljajo za družabni dogodek in tako se zgodi, da hrana marsikaj sliši. Na določeno hrano me vežejo spomini, ki se kot Proustove magdalenice prebudijo ob ponovnem okušanju.
Sedem dni po sedmih letih je osebni zapis dogajanja v nekem tednu. Fotoaparat je bil tiste dni z menoj pri vseh obrokih, ki sem jih zaužila v družbi različnih ljudi. Seveda so med druženjem ob hrani tekle različne debate, od katerih sem si zapisala po en citat in ga nato umestila na fotografijo kot podnapis s filma.
Sicer ni bilo načrtovano, še manj pa pričakovano, pa vendar so se ravno dogodki dokumentiranega tedna zvrstili kot v drami; konec dolgoletnega razmerja, hitra selitev, piknik, poroka, zapleti z diplomo ne enem in izpiti na drugem faksu. Nedeljski otroci pač nismo vse življenje najsrečnejši otroci. “Reševanje sveta” s prijatelji mi je v teh dneh pomenilo še več kot ponavadi, sam končni izdelek (A3 knjiga, trda vezava) pa me bo spominjal na te posebne čase novih začetkov.
Za citate, postavljene kot podnapise in določene kadre sem se zgledovala po fotografiji v avstrijskem filmu Sedmi kontinent (1989), kjer prevladuje statična kamera; v kadru so pogosto le roke in različni predmeti, zraven pa redki dialogi. Namenoma nisem navedla imen avtorjev citatov, gledalcu prepuščam, da ustvari svoj scenarij zgodbe na podlagi podnapisov in fotografij.























Prijatelji, hvala.

Projekt je nastal v okviru avtorske fotografije na študiju fotografije (VIST) pod mentorstvom prof. Petra Raucha.
Avgust 2012



15. nov. 2012

Berlinsko


me: A, menda si dobra z besedami
  :)
a: ares?
  :P
 me: kaj bi napisala o berlinskih dnevih davnega julija letos?
 a: haha
  za kam pa maš to?
 me: za na blog
 a: blog?
  haaa
  pa ne ti napiši
  teb se tud lepo besede pletejo
me: pa tko .. če bi mogla s štirimi besedami opisat? ;)
 a: lol
  izziv
  saj mi čas za premislek
me: hitr!
 a: *******
ha, ***** nepozabno popotovanje po znanem neznanem v treh osebah ednine!
  :D
  (zbudila sem se pol ure nazaj, teroriziraš moje možgane.)
  :P
me: *****?
 a: to lahko spustiš :P
  in dodaš pridevnik po lastni volji
  al pa ____
  lol
me: kul














Berlin je eno tistih mest, kjer bi si z veseljem kupila majico "I ♥ Berlin", ampak se mi vedno zdijo predrage :)

Zapisi z nekega filma, Nikon F70, Nikkor 50 mm f2


2. nov. 2012

Life




Experience: that most brutal of teachers. But you learn, my God do you learn! 
(C. S. Lewis)

Bull island, Ireland, october 2012

28. okt. 2012

Hostel, postelja #4



There's a kind of luck that's not much more than being in the right place at the right time, a kind of inspiration that's not much more than doing the right thing in the right way, and both only really happen to you when you empty your heart of ambition, purpose and plan; when you give yourself, completely, to the golden, fate-filled moment.
(G. D. Roberts: Shantaram) 


Berlin, julij 2012
Zapis z nekega poceni filma, Nikon F70, Nikkor 50 mm f2, out of focus :)

8. avg. 2012

RRRRRotterdam


V šoli so nas učili, da je v Rotterdamu največje evropsko pristanišče. Sedaj vem, da je mnogo več kot samo navadno pristaniško mesto.


Po 12h urah neudobnega avtobusa smo prispele v hladno ter vetrovno nizozemsko jutro. Za začetek smo se udomačile v prvi lepi, topli in odprti kavarnici (z dobro kavo/čajem in internetom, ki je zastonj plaval skozi zrak ;).


Mesto je polno kolesarjev, klasične in sodobne (res vau!) arhitekture, urejenih rečnih kanalov, ki so hkrati varen pristan manjšim in večjim plovilom ... Zelenja ne manjka, parki so lepo urejeni in klopce čakajo na sprehajalce ;)










In potem je tu še naš najljubši most :)





Še vedno most ...




Na drugi strani mostu pa Nizozemski fotografski muzej. Priporočam! Na začetku pa le preverite do kdaj je odprt ... Ker je to prvi muzej za katerega mi je žal, da sem ga morala predčasno zapustiti.



V kletnih prostorih je stalna razstava o zgodovini nizozemske fotografije. Ambient je spremenjen v temnico, v posodah pa namesto razvijalca in fiksirja domujejo projekcije, ki jih sprožiš z lastnim foto papirjem :)



Zapisi z nekega filma, Nikon F70, Nikkor 50 mm f2 :)


Besede, fotke ... ne presežejo doživetij.

And a big Thank you goes to our very best Couchsurfers Andre and Hugo!