Incredible India: Gorum, gorum!

[vroce, vroce!]

Dan ni enak dnevu, a po dobrih desetih dneh v dezeli barv in kaosa lahko napisem nekaj vrstic o tem, kako mi med tednom tecejo ure od jutra do vecera.

Malo po sedmi uri me pride zbudit Izak z "dobro jutro, dober dan", potem zajtrk in prvi crni caj z ingverjem, ki je res odlicen :) Nato pa v solo. Izak pri svojih treh letih in v modri uniformi s kravato v svojo solo v Sonarpurju, Mojca, Anup in jaz pa v tisto v Pialiju.

Najprej na lokalni vlak, za priblizno15 minut. Zjutraj je kar poln in se je treba prav po indijsko prerivat, guzvat oz si na kakrsenkoli lepsi ali grsi nacin naredit prostor, da prides na vlak in potem tudi pravocasno dol. Od postaje do sole je nato se 5 minut hoje po vasici.

Otroci okrog 8h pridejo v solo, kjer dobijo zajtrk. Pol devetih je na dvoriscu zbor; 74 ucencev, vecina deklic, iz revnih hisk v okolici sole, v preprostih uniformah, umiti in pocesani, pripravljeni na nov solski dan. Ko jih kdaj bosonoge in v raztrganih ter umazanih oblacilih srecam v vasi, jih komaj prepoznam. V zboru, umirjeni in z zaprtimi ocmi zapojejo pesem in zmolijo molitev. Sola ni versko usmerjena, vecina ucencev je hinduistov, pa vendar se kot v vecini sol v Indiji zahvalijo stvarniku.

Thank you God for the world so sweet,

thank you God for the food we eat,
thank you God for the birds that sing,

thank you God for everything.

Sledijo 4 ure pouka (po 45 minut). Otroci imajo na urniku anglescino, bengalscino, matematiko, splosno razgledanost (kot nasa geografija, biologija, zgodovina), igre, ples in likovni pouk. Pomagam pri anglescini in likovnem pouku, rada pa grem tudi k igram, kjer se zdaj, ko je zunaj prevroce, igrajo druzabne igre (spomin, enko, mikado ...). Vmes enkrat za uciteljice pride na vrsto tudi crni caj z mlekom in piskoti :)
Okrog poldneva imamo kosilo. Starejsi otroci pomagajo mlajsim pri razdeljevanju hrane. Na meniju je riz s prilogo.
Ko pojejo, ostane se slabe pol ure odmora. Med tem casom z veseljem pridejo v pisarno, kjer si izposodijo slikanice ali pa se igrajo na dvoriscu in po razredih. Punce mi rade razcesejo lase in spletejo kito, skupaj pogledamo knjige in ponavljamo angleske besede, se igramo kaksno igro ali bans ... Odmor itak vedno prehitro mine ;)

Po kosilu mlajsi otroci odidejo domov, starejse pa cakata se dve uri.

Pouk, razen ur anglescine, poteka v bengalscini, ki je tudi uradni jezik Zahodne Bengalije. Vceraj sem bila pri uri bengalscine pri najmlajsih. Skupaj se ucimo 52 crk njihove abecede. Se pa lahko pohvalim, da znam po bengalsko napisat svoje ime pa tudi stevilke mi niso vec tako tuje.

Ko se bliza tretja ura popoldne, je sola ze prazna, zato tudi mi odidemo proti domu. Kadar dezuje, je pot od sole do zelezniske postaje v Pialiju zelo blatna. Najboljsa alternativa so zelezniski tiri. Tu v Indiji se tako ali tako veliko dogaja okrog zeleznice - ljudje le meter stran od tirov ze prodajo, susijo oblacila ... V nekaterih predelih Kolkate so kolibe potisnjene tako blizu tirov, da bi se lahko iz vlaka dotaknil njihov streh z roko.

V Sonarpurju imajo Gayenovi v najemu preprosto stanovanje v hisi ob ribniku. In ob ribniku se vedno kaj dogaja. Ljudje se v njem kopajo, pomivajo posodo, perejo oblacila, lovijo ribe ... Ne manjka tudi zab in kac.
Spodnja fotografija je posneta iz strehe hise. Brahmani (z vrvico cez prsi) so se prisli v belem in s pobritimi glavami okopat v jezero ob smrti nekoga bliznjega. Zraven so peli k bogu Krisni in cingljali z zvoncki.

Pred vhodom v hiso raste tudi za hinduiste sveto drevo in tako ga zgornji sosedje vsak dan dvakrat pocastijo. Vcasih od vrat do vrat hodijo tudi sveceniki pobirat darove.

Popoldneve prezivljam razlicno. Na trznici v Sonarpurju, v Kolkati, ob igranju z Izakom, branju knjige, pogovori z Mojco ... Ce je dano, mi uspe tudi kaj spravit na blog :) Seveda imamo popoldne se enkrat "tea time" in malo pred spanjem se vecerjo. Anup rad rece: Eat well, sleep well. :)

Okrog enajstih zvecer zacne svoje delo nocni cuvaj, ki ga kljub koristni funkciji ne maram kaj prevec. Hodi namrec med hisami in piska na piscalko. Tako naj bi odganjal tatove. No, ko ponoci nekajkrat pripiska mimo mojega okna ... sem vedno znova hvalezna tistemu, ki je izumil cepke za usesa! :)