Incredible India: Lesnikast zacetek

ali kako je tamara srecno prispela v indijo :)

Pot se je zacela na tokrat precej sumljivo praznem brniskem letaliscu, kjer sem nazadje uzrla moj 18kilski nahrbtnik. Letalo za istanbul je imelo zamudo, tako da se je predvideni cas 1 ure za connection ze neprimerno skrajsal. V tem primeru je prislo torej kar prav, da sem dobro leto nazaj ze tekla po ta istem ataturkovem letaliscu in sem vedela, kje se da urgentno preskociti vrsto. Italijan, ki je z menoj lovil avijon me je poimenoval guardian angel :) hmmm ...

na turkish airlines imajo se vedno ta dobre lesnike :) ce lepo prosis, dobis se kaksno vrecko vec :) spala sem bolj malo ... ko si takole sam na poti, res manjka kaksna rama na katero bi prislonila zaspano glavo ...

ob tretji uri zjutraj smo cisto tocno pristali v delhiju. gospod pri passport control je bil res dobrovoljen za zgodnjo uro. bolj kot viza ga je zanimal Lainsckov roman, ki sem ga drzala v roki, ceprav mu pa potem ni bilo vsec, ker je brez slik. Well, it's just a novel and i like it :)

no, potem pa. .. izgleda nisem dovolj prosece gledala v luknjo iz katere so na tekoci trak prihajale potovalke in kovcki, saj mojega nahrbtnika ni bilo nikjer. saj je bilo za pricakovati ... Italijan je bil seveda tudi brez prtljage, zato sva po izpolnjevanju obrazcev pot nadaljevala vsak po svoje.

sledilo je 5 ur na domestic terminalu, za zajtrk vroca cokolada :) z malim nahrbtnikom kot edino "lastnino" sem se pocutila, kot da grem na izlet (vazno, da je fotoaparat z menoj:)

na letalu sem zaspala se pred vzletom, saj mi je premik ure ukradel pol noci ...

in potem je bilo tako lepo, ko sem na letaliscu v Kolkati docakala Anupa :) pot do novega "doma" je z avtobusom in taksijem hitro minila. se vedno v prometu vlada kaos, na cesti so avtomobili, busi, rikse, kolesarji, zivali in pesci, veliko hupanja ... Kolkata, kot se je spominjam od lani.

Doma naju je pricakal Izak, mali triletni nadobudnez - je rekel, da se bova skupaj igrala :) Potem pa je koncno prisla se Mojca in ceprav od njenega obiska v sloveniji se ni minilo veliko casa, jo je bilo lepo objeti.

no, tako se je vse skupaj zacelo ...

a sem ze napisala, da je zelo vroce in vlazno? stojis na mestu in svicas ... ta pravi monsun pa kar zamuja oz se je ze za vprasati, ce letos sploh pride :(

danes je bil moj prvi dan na soli Piali Ashar Alo. Otroci in uciteljice so me dobro sprejeli :) In mislim, da bodo naslednji tedni prehitro minili. kaj vec o dogajanju na soli enkrat naslednjic, za prvi okus indije pa nekaj fotozapisov od danes :)