Incredible India: Proti zahodu

Potovati po Indiji je zelo zanimivo in tezko opisljivo, zato zapisi najbrz ne bodo zakljucena celota, ampak le kaoticen skupek ubesedenih misli in dogodkov ... Ha :) Pa tole je ze tretji poskus pisanja bloga ...

15 ur po tistem, ko sva se s taksijem prebila skozi vecerno gneco v Kolkati, pretekla nekaj peronov zelezniske postaje Howrah in v zadnjih minutah zasedla svoji mesti v spalnem vagonu, sva imela prvi stik z Varanasijem. Kot je bilo pricakovano: najprej barantanje za ceno do centra mesta z avtorikso, potem prepricevanje voznikov, da hotel kamor greva ni najboljsi, da je tam okrog polno zadrogiranih ljudi, da je zelo nevarno ... in da seveda oni poznajo mnogo boljsih hotelov. No, midva sva kar vztrajala, da naju v hotelu caka "our brother" in da "we travel together" and "he made reservation for us", tako da res ni druge, kot da naju peljejo do hotela po najini izbiri (ali pa greva pac z drugo avtorikso:)

Kaos na cesti, se vecji pa na ozkih ulicah - krave, psi, smeti, motoristi, kolesarji, navadni pesci pa pogrebni sprevodi, ki na preprostih nosilih nosijo v blago zavito truplo in ponavljajo mantre. Varanasi je raztegnjen ob bregu Gangesa, h kateremu se spusca mnogo stopnisc ali ghatov, ki so namenjena umivanju, pranju, molitvi ... Poseben ghat je Manikarnika ghat, kjer sezigajo umrle ... Bila sem presenecena, da ni bilo v zraku nobenega cudnega vonja - no, do zadnjega dne, ko je bil zelo nizek pritisk ... in je vonjave in pepel prineslo tudi do najine sobice - vsa oblacila, ki sva jih susila, so seveda dobila nov parfum :( Trije dnevi v Varanasiju so hitro minili - izgubljanje po labirintu ulic, barantanje za oblacila, opazovanje dogajanja ob reki, skoraj vedno se najde kdo, ki bi rad kaj od tebe (ceprav najprej rece, da noce denarja)... Jutranja voznja z ladjico ob nabrezjih ... Pa izlet v bliznji Sarnath, kjer je budisticno sredisce ... Nekaj me je zapuscalo zdravje, zato sem veliko casa tudi prespala, tako da imam raziskovanje Varanasija se malo v dobrem, za kdaj drugic :)

Vlak ... za priblizno 12 ur. Spanje bolj v narekovajih :) Ampak chai mi je pa na vlaku najboljsi! Tisti za 5 rupij :)

Potem se je zgodila Agra, "biser ljubezni" in ne vem cesa se ... Taj Mahal. Huh. In moja prevelika pricakovanja. Prvi dan sva ga gledala bolj od dalec, z rezervo ;) Menda je ob soncnem vzhodu in zahodu najlepsi, zato sva se proti veceru odpravila na drugo stran reke Jamuna. ogledala sva si baby Taj Mahal in park, ki se razprostira vse do reke, kjer se odpre lep pogled na Taj Mahal iz zadnje strani ... Nobene guzve (10 turistov, 20 domacinov za Agro res ni nic), reka, komarji, in sonce, ki je zašlo v oblake in ni postreglo z nobenim od posebnih uèinkov. Ok, bo pa zjutraj boljse ;)

Vecer v prijetni muslimanski restavraciji, pivo v skodelicah in zvok muezina.

Jutro ... vstaneva ob 5h, da sva ob 6h ze pred vhodom v Taj Mahal. Ni nas veliko. Predvsem turisti z zahoda s fotoaparati. Posebej vrsta za moske in zenske. Vstopnina za enega preseze najin povprecni dnevni budget, ampak dobro ... It's once in a lifetime. In potem se odpre tisti klasicni pogled z odsevom v bazenckih. Pa prerivanje za polozaj v zlati sredini ... Sonca se ni oz je za oblaki (spet!). Posveti za 5 minut ... Taj v rumenih odtenkih. Pripravlja se na dez. Ljudi je vedno vec ... Z mano se fotka cela skupina indijcev. One by one. Jim naredim veselje, ker sem tudi sama vesela, ce so mi ljudje pripravljeni pozirati :).

Avtobus, nocni. No, to je treba dozivet, obcutit, vonjat ... Zjutraj prispemo v Ajmer. Avtobus naju skupaj s parom iz Spanije odlozi nekje ob glavni cesti. Napad riksarjev. Da danes noben lokalni bus ne vozi, do Pushkarja pa sploh ne. Haha. Ponujajo, da nas sami odpeljejo tja, 100 rs na osebo. No, potem nam le uspe priti do avtobusne. Za bus placamo po 9 rs :) Pol ure voznje cez hribcke (po mesecu dni konec ravnine!) in odpre se pogled na malo mestece ob jezeru - Pushkar. Nad pricakovanji! :)