16. sep. 2010

Incredible India: Dialogi

Ceprav sem že par sto kilometrov stran, ne morem, da ne bi zapisala še nekaj pripetljajev zadnjih dni v Pialiju.
Z najstarejsimi smo se ucili neko angleško pesem in ce sem se prav naucila, gre druga kitica nekako takole. If our school become full of flowers and trees, than we would dance and at a glance we could be in the land of fairies. No, zataknilo se je pri fairies. Kako otrokom (od 11 do 14 let), ki niso odrašcali v družbi pravljic, slikanic in risank razložiti kaj so to dobre vile? Hmmm ... Mojca se spomni na slikovni slovar, kjer sta dve strani posveceni pravljicnim bitjem (princeske, velikani, palcki ...). Pokaže otrokom bitja s krilci, ena od ucenk pa doda: Ooo, mosquitos! :)
V KG razredu (od 6 pa do 8 let - za nekatere otroke se ne ve tocène letnice rojstva) smo jemali svojilne zaimke. Puncka mi prinese za pregledat delovne liste na katerih so bile vaje v stilu: My father has a bag. This is his/her bag. Obkrozi pravilni zaimek. In mala je imela vse narobe. Ok, greva od zacetka. Father - is boy or a girl? (ne uporabljajo še man and woman) Girl. No, to ne bo šlo. Najbrž ne razume ... Poskusim z mojo osnovno bengalšcino. Father mane ki? Baba (oce). Ok, is baba boy or a girl? Boy. Is boy he or she? He. Yes, very good! :) So, for boy we use his or her? Her. :) In sva šli še bolj od zacetka ... Potrpljenje je božja mast :)
Starejši so se predstavljali L-ju. Vsi povejo, da živijo in a Big House. Pri tem, kaj delajo njihovi starši se ponavadi zatakne, saj ne poznajo pravih besed. En fant pa zelo samozavestno pove: My mother is at home, my father is a begger.

Otroci :)

2 komentarja:

  1. Ta fotka od Raju-ja je res fantasticna.

    Dejansko verjamem, da ti otroci lahko zivijo in obstanejo prav zaradi njihovega nasmeha. Pujo sem ravno sprasevala, ce nima doma vsaj se enih plasticnih natikacov, ker hodi v solo ze z zelo tesnimi cevlji. In mi odgovori, da pac ne, z velikim nasmehom. To je zame ena taka skrivnost! Ce pomislim, kako bi odgovorili otroci npr. v Sloveniji, verjetno s sklonjeno glavo. To veselje, res srcno, me velikokrat zmede... Jaz moram imeti seveda lepe stvari in vse mora iti kot po maslu, pa verjetno bi mi se vedno kaj manjkalo do tako iskrenega nasmeha...

    OdgovoriIzbriši
  2. Ampak mosquito pa zmaga!!! :D
    Čist sem navdušena, Tamara.

    OdgovoriIzbriši