Pushkar - se en obraz Indije. V Agri sem se pogovarjala z Japonko, ki je ravno prisla iz Pushkarja. No, ni bila ravno navdusena - da je menda vse umazano in po ulicah polno kravjih iztrebkov ... Hm, punca se ni bila v Varanasiju ;) Meni se je Pushkar zdel prav lepo urejen in ulice so bile precej ciste, kljub velikemu stevilu krav (kot se za sveto mesto spodobi). Tudi to, da v mestu ni riks, je plus. Se pa na momente vprasas tudi, ce si se v Indiji, ker ti nihce ne tezi, nihce ne hodi za tabo, te ne vlece v trgovine ... Ja, trgovinice ... V Pushkarju jih je veliko. Takih s super torbicami in alibaba hlacami,lepimi tunikami ... in raznimi svetlikajocimi spominki, nakitom pa s prevlekami za blazine. Kupila nisem (skoraj) nic :).
Ceprav ni prometa, imajo ulice svoj ritem. Verniki v sprevodih prinasajo k jezeru bozanstva, zraven pojejo, plesejo in igrajo. Na stopnicah, ki se spuscajo vse do vode, se zbirajo, molijo, kopajo, perejo, susijo pisane turbane, tako da je sprehod okrog jezera posebno dozivetje. Ljudje tu so "v barvah". Zenske imajo zivobarvne sarije in polno nakita, moske glave krasijo turbani razlicnih odtenkov, obrazi nasmejani, oci polne zivljenja.
Naslednje obkrozeno mestece na zemljevidu je Jodhpur. Tja sva potovala 6 ur, s popoldanskim vlakom. Sedela sva zraven (razsirjene) indijske druzine, s katero smo si delili cips in eno ogromno kumaro (ja, tu ljudje jejo kumare kot sadje :), mene je pa najbolj razveselilo to, da sem sedela ob "emergency exit" oknu brez resetk, tako da je bil pogled na pokrajino neomejen in veter v lase prosto spuscen. 
Nad mestom, ki ga stevilne hise Brahmanov barvajo v modro, se na pobocju bohoti mogocna utrdba Mehrangarh. Menda je najvecja v Indiji, zato sva si jo res morala ogledat. In to celo z avdio vodicem (ki sem mu resno prisluhnila prvic v zivljenju :) in glej, bilo je fascinantno.Vecerjo v eni izmed mnogih "rooftop" restavracij so popestrili lokalni glasbeniki in plesalke. In tisti vecer sem nazadnje jedla thali (razlicen nabor indijskih jedi).
Naslednji dan smo sli pogledat vasice plemena Bishnoi. Skupaj s kolumbijskim parom smo se stlaceni v "very good jeep, my friend" odpeljali iz mesta proti ozeleneli puscavi Thar. Ustavili smo se pri razlicnih hiskah iz blata, pili caj, poskusili opij, ki ga vsestransko uporabljajo ;), opazovali gazele, ki me niso ravno fascinirale, jedli kosilo v blatni hiski ... in se na koncu seveda ustvaili v "best quality" silk factory (no, to ze ni vec spadalo v okvir izleta v vasice:).
Ze cel dan sem se malo cudno pocutila,nekaj ni blo vredu ... Potem sem na poti do hotela nic kaj spodobno pobruhala vogal neke hise (ter si mislila, da se dobro, da je itak ze malo bolj umazano vse skupaj, tako da se moj dodatek ne pozna kaj prevec:) in do naslednjega jutra delala druzbo wcju. Dva dni kasneje je sel po mojih stopinjah tudi L.. Bili so to slabotni dnevi ob toastih in vodi, oranznih tabletah in rehidracijski raztopini iz lokalne lekarne. Iz plana sva tako crtala Jaisalmer in camel safari ... Trenutno sva (ze) v Delhiju, v planu pa se skok v Punjab. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar