Piali Ashar Alo

Piali, dobrih 40 minut vožnje z vlakom iz Kolkate, Indija, je majhna vasica ob železnici. Hiške, zgrajene večinoma iz blata in bambusa, so posejane med riževimi polji in ribniki. Povezane so z (v času monsuna blatnimi) potkami, ceste pravzaprav ni. Otroci se bosonogi potikajo naokrog, moški po lovljenju rib in delu na polju kartajo, ženske in deklice gospodinjijo.
V vasici že dobri dve leti deluje šola Piali Ashar Alo. Ustanovila sta jo Mojca in Anup Gayen z željo, da omogočita šolanje tudi revnim otrokom.

Utrinek iz jutranjega zbora, ko se učenci zberejo in s skupno pesmijo in molitvijo začnejo dan. Prihajajo iz različnih verskih okolij, večina je hinduistov.
V šoli poleg izobrazbe otroci dobijo tudi zajtrk in kosilo, redne zdravniške preglede, šolske potrebščine ...
V šoli je trenutno 74 otrok. Večina je deklic, ki jih starši ponavadi sploh ne pošljejo v šolo in tako že od malih nog pomagajo doma, pazijo mlajše brate in sestre, ko pa so "dovolj stare" (okrog 14 let), jih poročijo.
Vsak otrok ima svojega botra, ki z letnim prispevkom pokrije stroške šolanja. Šolo podpira še več prijaznih posameznikov, podjetij in organizacij. S fantom sva letos postala botra punčki Soniyi.
Fotografije so nastale lani septembra, ko smo se s prostovoljci POTA oglasili na enodnevnem obisku, prinesli nekaj šolskih potrebščin in za otroke pripravili delavnice.

Več informacij o šoli najdete na http://pialiasharalo.org/slo
Poleti se vračam na šolo kot prostovoljka :)