15. mar. 2010

Do not stand at my grave and weep






Do not stand at my grave and weep,
I am not there ... I do not sleep.
I am the thousand winds that blow ...
I am the diamond glints on snow ...
I am the sunlight on ripened grain ...
I am the gentle autumn rain.
When you waken in the morning's hush,
I am the swift uplifting rush
Of gentle birds in circling flight ...
I am the soft star that shines at night.
Do not stand at my grave and cry -
I am not there ... I did not die ...

(Irish quote)
Avtor tamara ob 20:15
Oznake: , ,

10 komentarjev:

  1. Gregor16. marec 2010 ob 00:32

    o, kok dobr!! res res všeč. Slikce in pesem, ki jih spremlja.

    OdgovoriIzbriši
  2. tamara16. marec 2010 ob 17:56

    Hvala, Gregor. V bistvu me je pesem nagovorila ... in tako dobila za spremstvo na blogu še nekej fotk :) (ne vem, kdaj sem bila nazadnje tako dolgo na pokopališču ... in to sama - ampak je blo fajn!)

    OdgovoriIzbriši
  3. Iva Novak18. marec 2010 ob 16:38

    Živjo!

    Obe objavi sta mi zelo všeč, ta in novejša. Ta s pokopališča ima resnično močno zgodbo. Edino prva fotka, vsaj zdi si mi tako (have no intention to be a smart ass ;), ne paše v zgodbo - ker nima takšne sivine kot ostale - fotka sama je super, ampak ne vem, če je res v skladu z vsemi naslednjimi - ravno zaradi tega, ker je popolnoma bela in črna - morda če bi bila ta belina siva, kot na ostalih fotkah... No, ampak saj vem, da veš, kaj sem hotela reči. :)

    To je samo tak dobrohoten komentar. (da te ne bom samo čez in čez hvalila:)) Drugače pa vse pohvale in res uživam ob tvojih objavah! Bodi zelo lepo in se kmalu spet oglasim! ;)

    Lp,

    Iva

    OdgovoriIzbriši
  4. tamara18. marec 2010 ob 23:02

    Iva, hvala za tvoje mnenje. Me veseli, da tudi kej v tej smeri napises.
    Imas prav, prva v primerjavi z ostalimi res nima tiste sivine ... sem jo pa vkljucila zraven, (ker mi je všeč) in ker se mi je zdelo, da na drugačen način pove zgodbo o grobovih, ki gledajo proti nebu in jih ni malo. naredila sem jih še nekaj na podoben način, pa niso tako uspele ...
    hm, dobila sm idejo - če ponovim ob kakem drugem vremenu, bi znala ratat lepa serija silhuet pod nebesnim svodom :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Iva Novak19. marec 2010 ob 10:47

    Tamara, ja, to sem hotela reči. :) Drugače pa so vse fotke iz te serije zelo "govoreče" in všeč mi je, kako to ujameš. Res, vse pohvale in se veselim naslednje serije.

    Vse dobro! ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. kosoblejka22. marec 2010 ob 10:57

    Vedla sem, da boš vključila ta citat, ma si niti približno nism predstavljala, da bo dobil tako hudo spremstvo (Iva ima morde prav, ma so vse fotke dobre).
    Una z angelčkom mi je res fjan ostala v spominu, čeprav je zadnja tudi dobra. No, ob tem, da so itak vse... :D

    OdgovoriIzbriši
  7. tamara22. marec 2010 ob 13:39

    Hvala, Kosoblejka. ma angelčki so res prijazno pri miru za fotkat :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Martina31. oktober 2010 ob 20:23

    Tamara vedno me nagovoriš... Tokrat ne samo s fotografijo, ampak tudi s pesmijo... Hvala ti... Upam, da ne boš huda, ker si jo sposodim :O)

    OdgovoriIzbriši
  9. Alenka31. oktober 2010 ob 20:31

    vau ...zelo všeč ;)
    v bistvu so mi pokopališča nasplošno všeč (ja malo sem čudna), ampak ta mir in spokoj ...
    super!

    OdgovoriIzbriši
  10. tamara1. november 2010 ob 10:44

    hvala.
    martina, ti si kr sposodi. naj se fajn pesmi širijo :) ta je res lepa.
    alenka, to je bilo zame prvo "spoznavanje" pokopališča ... tako, ravno prav zapuščeno je bilo, prostrano in mirno ...
    upam, da bo ob naslednjem obiskom sneg škripal pod nogami :)

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)