RRRRRotterdam

V šoli so nas učili, da je v Rotterdamu največje evropsko pristanišče. Sedaj vem, da je mnogo več kot samo navadno pristaniško mesto.

Po 12h urah neudobnega avtobusa smo prispele v hladno ter vetrovno nizozemsko jutro. Za začetek smo se udomačile v prvi lepi, topli in odprti kavarnici (z dobro kavo/čajem in internetom, ki je zastonj plaval skozi zrak ;).

Mesto je polno kolesarjev, klasične in sodobne (res vau!) arhitekture, urejenih rečnih kanalov, ki so hkrati varen pristan manjšim in večjim plovilom ... Zelenja ne manjka, parki so lepo urejeni in klopce čakajo na sprehajalce ;)

In potem je tu še naš najljubši most :)

Še vedno most ...

Na drugi strani mostu pa Nizozemski fotografski muzej. Priporočam! Na začetku pa le preverite do kdaj je odprt ... Ker je to prvi muzej za katerega mi je žal, da sem ga morala predčasno zapustiti.

V kletnih prostorih je stalna razstava o zgodovini nizozemske fotografije. Ambient je spremenjen v temnico, v posodah pa namesto razvijalca in fiksirja domujejo projekcije, ki jih sprožiš z lastnim foto papirjem :)

Zapisi z nekega filma, Nikon F70, Nikkor 50 mm f2 :)

Besede, fotke ... ne presežejo doživetij.

And a big Thank you goes to our very best Couchsurfers Andre and Hugo!

Amsterdam za en dan

In en dan se mi je zdel popolnoma dovolj. Kanali, turisti, kolesa, nabito polne prodajalne kave, ki to zares niso, turisti, barvite hiške, promet ... In turiste sem namenoma dvakrat omenila.

Zapisi z nekega filma, Nikon F70, Nikkor 50 mm f2 :)

Incredible India: Let go

 

The greatest step towards a life of simplicity is to learn to let go. 

(Steve Maraboli) 

Varanasi, februar 2012

Incredible India: Na morje

Zame se je poletje začelo že pozimi. Škržate so zamenjali zvoki neštetih živali, skritih v tropskem rastju okrog idilične hiške. Komarji so brenčali svoje viže, podgane, opice ali karkoli drugega je čez noč že skakalo po strehi, je bilo ob zajtrku hitro pozabljeno; svež kokos, ananas, papaja in mini banane dajejo Indiji poseben okus.

V daljavi je bučalo Arabsko morje. In sva šla.

Go the extra mile.  It's never crowded.  (n. n.)

Kannur, Kerala, januar 2012

Incredible India: Ob tisti lepo umazani reki

This is indeed India! The land of dreams and romance, of fabulous wealth and fabulous poverty - of genii and giants and Alladin lamps, of tigers and elephants - the country of a hundred nations and a hundred tongues, of a thousand religions and two million gods, cradle of the human race, birthplace of human speech, mother of history, grandmother of legend, great grandmother of tradition ...
 
(Mark Twain)
 

Varanasi, februar 2012 

Incredible India: Jutro na Sangamu

Iz zvočnikov donijo mantre, oranžne luči mečejo sence na neskončno število šotorov, ljudje hitijo ... Le ena smer je prava - na Sangam, sotočje treh svetih rek: Gange, Jamune in Sarasvati. Hindujci verujejo, da so jim s potopom v sveto vodo odpuščeni vsi grehi tega življenja in se tako približajo nirvani. Kljub le nekaj stopinjam v hladnem zimskem jutru, verniki goreče opravljajo daritve ter se pogumno namakajo v reki.
V dobrem mesecu dni je festival Magh Mela v Allahabadu obiskalo milijon vernikov. Magh Mela pa je le "majhna" različica največjega festivala na svetu - Kumb Mela (po astrološkem izračunu poteka na vsakih 12 let) naj bi naslednjega februarja privabila okrog 100 milijonov ljudi.

 

Incredible India: Ribiška vasica

Konec januarja, pesek med prsti. Super občutek! Vonj po morju in sonce, ki bo kmalu padlo v Bengalski zaliv. Z N. si deliva majhno sobico v Konarku. Orissa je znana po plemenih, pa nama jih zaradi pomanjkanja časa ne bo uspelo videti. Nočeva hiteti. Za plesni festival je pa še prezgodaj. Pa nič hudega. Na plaži je tekmovanje v oblikovanju figur iz peska, vendar kmalu zavijeva v drugo smer. Srečujeva ženske, ki na glavah nosijo večerni ulov. Otroci igrajo kriket in se grebejo za prostor v kadru, moški vlečejo čolne proti obali ali pa postavajo naokrog in nadzorujejo situacijo. Včasih nama namenijo vprašujoč pogled ali pa takšnega, da bi se najraje obrnila in po hitrem postopku odšla. Ribe, male in velike, pa zbrano molčijo.

 

 

 

 

Incredible India: Spet v Pialiju

So kraji, ki me zaznamujejo in osebe, ki so mi blizu, čeprav je med nami nekaj časovnih pasov. Zato sem "spet" v Indiji.
16. decembra sva z L. prispela v Kalkuto. Letališče diši še prav tako kot včasih, bankomat ne dela in s taksisti je kljub predplačilu treba še malo barantati. Prijetnih 24 stopinj Celzija, rahlo zadušljvo, sonce se trudi prodreti čez plast smoga ...
V Sonarpurju je precej bolje. Pri Gayenovih se počutim domače, tokrat poleg naju gostijo še dve prostovoljki, tako da je še posebej veselo. Božični čas so zaznamovale uvožene slovenske dobrote v kombinaciji rice + curry :)
Lokalni vlak Sonarpur - Piali - Sonarpur je klasično natrpan, vasica Piali pa v "zimski" preobleki - polja skoparijo z zeleno barvo, saj je čas žetve.
Te dni imajo na šoli Piali Ashar Alo zaključne izpite, saj jih z novim letom čaka tudi novo šolsko leto. Otroci, njihovih imen še nisem pozabila, so za dobro leto starejši. Opazen je napredek pri angleščini, tako da mi med sprehodom po vasi lahko marsikaj povejo. Sicer pa ... Življenje še vedno teče počasi.
Tudi moji zapisi ne bodo točni po dnevu (tale je star že nekaj dni), več fotografij pa pride, kot bi rekli Indijci, "soon".
Lanski zapisi o šoli se skrivajo pod oznako Piali Ashar Alo.

 Moški za štedilnikom :)

 Prodajalka riža ...

 Knjižni sejem v Sonarpurju, od novih do rabljenih poceni knjig.

 Ko odpišejo izpite, je čas za ristanc na šolskem dvorišču. Piali Ashar Alo.

 Čas žetve ...

Tudi psi aktivno sodelujejo in mahajo z repom ;)