Incredible India: Spet v Pialiju

So kraji, ki me zaznamujejo in osebe, ki so mi blizu, čeprav je med nami nekaj časovnih pasov. Zato sem "spet" v Indiji.
16. decembra sva z L. prispela v Kalkuto. Letališče diši še prav tako kot včasih, bankomat ne dela in s taksisti je kljub predplačilu treba še malo barantati. Prijetnih 24 stopinj Celzija, rahlo zadušljvo, sonce se trudi prodreti čez plast smoga ...
V Sonarpurju je precej bolje. Pri Gayenovih se počutim domače, tokrat poleg naju gostijo še dve prostovoljki, tako da je še posebej veselo. Božični čas so zaznamovale uvožene slovenske dobrote v kombinaciji rice + curry :)
Lokalni vlak Sonarpur - Piali - Sonarpur je klasično natrpan, vasica Piali pa v "zimski" preobleki - polja skoparijo z zeleno barvo, saj je čas žetve.
Te dni imajo na šoli Piali Ashar Alo zaključne izpite, saj jih z novim letom čaka tudi novo šolsko leto. Otroci, njihovih imen še nisem pozabila, so za dobro leto starejši. Opazen je napredek pri angleščini, tako da mi med sprehodom po vasi lahko marsikaj povejo. Sicer pa ... Življenje še vedno teče počasi.
Tudi moji zapisi ne bodo točni po dnevu (tale je star že nekaj dni), več fotografij pa pride, kot bi rekli Indijci, "soon".
Lanski zapisi o šoli se skrivajo pod oznako Piali Ashar Alo.

 Moški za štedilnikom :)

 Prodajalka riža ...

 Knjižni sejem v Sonarpurju, od novih do rabljenih poceni knjig.

 Ko odpišejo izpite, je čas za ristanc na šolskem dvorišču. Piali Ashar Alo.

 Čas žetve ...

Tudi psi aktivno sodelujejo in mahajo z repom ;)

Piali Ashar Alo

Piali, dobrih 40 minut vožnje z vlakom iz Kolkate, Indija, je majhna vasica ob železnici. Hiške, zgrajene večinoma iz blata in bambusa, so posejane med riževimi polji in ribniki. Povezane so z (v času monsuna blatnimi) potkami, ceste pravzaprav ni. Otroci se bosonogi potikajo naokrog, moški po lovljenju rib in delu na polju kartajo, ženske in deklice gospodinjijo.
V vasici že dobri dve leti deluje šola Piali Ashar Alo. Ustanovila sta jo Mojca in Anup Gayen z željo, da omogočita šolanje tudi revnim otrokom.

Utrinek iz jutranjega zbora, ko se učenci zberejo in s skupno pesmijo in molitvijo začnejo dan. Prihajajo iz različnih verskih okolij, večina je hinduistov.
V šoli poleg izobrazbe otroci dobijo tudi zajtrk in kosilo, redne zdravniške preglede, šolske potrebščine ...
V šoli je trenutno 74 otrok. Večina je deklic, ki jih starši ponavadi sploh ne pošljejo v šolo in tako že od malih nog pomagajo doma, pazijo mlajše brate in sestre, ko pa so "dovolj stare" (okrog 14 let), jih poročijo.
Vsak otrok ima svojega botra, ki z letnim prispevkom pokrije stroške šolanja. Šolo podpira še več prijaznih posameznikov, podjetij in organizacij. S fantom sva letos postala botra punčki Soniyi.
Fotografije so nastale lani septembra, ko smo se s prostovoljci POTA oglasili na enodnevnem obisku, prinesli nekaj šolskih potrebščin in za otroke pripravili delavnice.

Več informacij o šoli najdete na http://pialiasharalo.org/slo
Poleti se vračam na šolo kot prostovoljka :)