Piali Ashar Alo

Piali, dobrih 40 minut vožnje z vlakom iz Kolkate, Indija, je majhna vasica ob železnici. Hiške, zgrajene večinoma iz blata in bambusa, so posejane med riževimi polji in ribniki. Povezane so z (v času monsuna blatnimi) potkami, ceste pravzaprav ni. Otroci se bosonogi potikajo naokrog, moški po lovljenju rib in delu na polju kartajo, ženske in deklice gospodinjijo.
V vasici že dobri dve leti deluje šola Piali Ashar Alo. Ustanovila sta jo Mojca in Anup Gayen z željo, da omogočita šolanje tudi revnim otrokom.

Utrinek iz jutranjega zbora, ko se učenci zberejo in s skupno pesmijo in molitvijo začnejo dan. Prihajajo iz različnih verskih okolij, večina je hinduistov.
V šoli poleg izobrazbe otroci dobijo tudi zajtrk in kosilo, redne zdravniške preglede, šolske potrebščine ...
V šoli je trenutno 74 otrok. Večina je deklic, ki jih starši ponavadi sploh ne pošljejo v šolo in tako že od malih nog pomagajo doma, pazijo mlajše brate in sestre, ko pa so "dovolj stare" (okrog 14 let), jih poročijo.
Vsak otrok ima svojega botra, ki z letnim prispevkom pokrije stroške šolanja. Šolo podpira še več prijaznih posameznikov, podjetij in organizacij. S fantom sva letos postala botra punčki Soniyi.
Fotografije so nastale lani septembra, ko smo se s prostovoljci POTA oglasili na enodnevnem obisku, prinesli nekaj šolskih potrebščin in za otroke pripravili delavnice.

Več informacij o šoli najdete na http://pialiasharalo.org/slo
Poleti se vračam na šolo kot prostovoljka :)

Navihanka

Modrooka plavolaska.

19. dan

Little Angel.

Spet "Maja"

Irska družinica je prišla na obisk v Slovenijo in tako smo včeraj skupaj preživeli luštno popoldne.
Punči je zrasla!

Še vedno je fascinirana nad "glasnimi" strojčki ... Aaaaaa! Smetana bo.

Družinica :)

Pisa, pisa z "Elo".

Izola

Kaj se dogaja za zaprtimi okni, kdo se skriva za zidovi?

Kdo odprl vrata bi, če na zvonec pozvonim?

Koliko strasti hladila je kamnita stena?

Skrivnosti ulic.

Pub kultura

Ob tej objavi nimam kaj dosti za napisat (kot da se pa kdaj zelo razpišem ;).
... Irske pube je preprosto treba doživet.

Cider z okusom hruške. Okusno :)

Pub, ki ga krasijo neštete vstopnice s koncertov.

Plesalci, glasbeniki ... kljub "opozorilu" niso žejni.

Do roba :)

Sláinte!

Killarney NP & Rings of Kerry

Siva cesta pod modrim svodom je vodila k morju.

Hiša ob rdečkasti obali, kjer je s svojo družino rad počitnikoval tudi Charlie Chaplin.

Razgled na razgibano obalo polotoka Rings of Kerry.

Posvet o dioptriji -2 (zamegljen del fotografije) med čakanjem na "traditional soup of the day with soda bread".

Pa razgled z mostu v "neznani" vasici, kjer so imeli dober sladoled.

Opazovalci. Za hribčkom so psi pridno zganjali skupaj ovce. Ampak fotografiranje ovc mi na Irskem res ni bilo naklonjeno ...

Hodi! In sva šla. Z nahrbtnikom, hruško, pomarančo in milko.

Voda čez kamen - slap Torc.

Zasanjana mlaka nekje v gozdu.

Osamljeni pomol, jezero Killarney.

Ross castle. Še en od n-gradov.

Rumena pika med travami.

Afriški zahod.

Aranski otoki

Ob Celini je Otok. Ob Otoku je Zeleni otok. In ob Zelenem otoku še manjši Otočki. Veliki otok, Srednji otok in Južni otok sestavljajo Aranske otoke.
Z B. sva v začetku aprila kolesarila po Velikem otoku (Inis Mór), ki je pravzaprav zelo majhen (približno 12 x 3 km).


Raznolikost obal.



Aranski otoki so znani po puloverjih iz ovčje volne, a na otoku nisva ugledala nobene ovce ... Ok, puloverje sva mogoče spregledala - bil je še en lep sončen dan.

Pisane hiške in kamnite ograje.
Na otoku živi okrog 800 ljudi. Ukvarjajo se s turizmom, živinorejo, nekateri se vozijo na delo na celino. Imajo svoje šole, trgovinO, pube, zdravnika, majhno letališče ... Za pogovorni jezik uporabljajo irščino, ki jo na Zelenem otoku ni več tako pogosto slišati.

Pogled na otok. Morje levo, morje desno, nekaj hišk ...

Pegasto dekle :)

Zaspana vasica.

In ker na otoku ni dreves, se ob sončnem zahodu fotografira najboljši približek :)